• user warning: Access denied for user 'metuljibiologija'@'10.20.0.39' to database 'metuljibiologija' query: LOCK TABLES cache_filter WRITE in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/database.mysqli.inc on line 151.
  • user warning: Access denied for user 'metuljibiologija'@'10.20.0.39' to database 'metuljibiologija' query: LOCK TABLES cache_filter WRITE in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/database.mysqli.inc on line 151.
  • user warning: Access denied for user 'metuljibiologija'@'10.20.0.39' to database 'metuljibiologija' query: LOCK TABLES cache_filter WRITE in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/database.mysqli.inc on line 151.

 

V mesecu avgustu lahko širom Slovenije pogosto srečamo velikega, rumenega nočnega metulja, ki ga imenujemo jamamaj. Poleg svoje prepoznavne velikosti in rumene barve, ima na zgornji strani kril po dva para "očesc". Metulj je razširjen v jugovzhodni Evropi in na Balkanu, širi pa se tudi severno in zahodno. Izvorno je iz Japonske, zametki pojavljanja v Evropi pa sežejo v vas Veliki Slatnik pod Gorjance na Dolenjskem.

jamamaj

Podjetnik Jan Mach je dobil jajčka jamamaja (Antherea yamamai) leta 1866 (po nekaterih virih 1867) in v vasi Veliki Slatnik pod Gorjanci poskusil z rejo kar prosto v naravi na hrastu z namenom pridobivanja svile šantung. Reja se mu je posrečila, ni pa bil pazljiv v "tehnloškem smislu" in je nekaj bub ostalo v naravi. V naslednjem stoletju je vrsta postopoma začela poseljevati okolico in Evropo. Mach je svoje izkušnje objavil v časopisu Novice leta 1868. Jejčeca je v naslednjih letih pošiljam še drugim zainteresiranim gojiteljem. Pozneje je bilo o tem objevljenih več člankov v različnih revijah ali knjigah.
 
To je primer genetskega onesnaževanja, ki se je v tem primeru pričelo v Sloveniji.
 
Odrasli osebek jamamaja (metulj) se ne prehranjuje, saj je njegova vloga le razmnoževanje. Za namen iskanja imajo samci velike antene v obliki peres, s katerimi zelo dobro zaznavajo samice tudi na dolge razdalje. Samice navadno nosijo veliko jajčec zaradi česar težje letijo. Ker se odrasle živali ne prehranjujejo, jim v "mladosti" nabrane zaloge zadostujejo za 3-4 dni letanja. Ko umrejo postanejo hrana za mravlje, hrošče in druge mrhovinarje.

Dragi prijatelji lepidopterologi!

Tako kot v prejšnjih letih, vas tudi letos vabimo na opazovanje nočnih metuljev, od 9. do 13. Septembra 2010, na različnih lokacijah po Evropi.

 

Več o evropskih nočeh nočnih metuljev - EMN (European Moth Nights) si lahko preberete v priponkah.

Z veseljem vam predstavljamo knjižico z naslovom Metulji na našem vrtu, ki je sad dela članov našega društva. Knjižica je izšla junija 2010. Projekt je finančno podprl ŠOU v Ljubljani. Upamo, da vam bo branje v veselje. Veselimo se vašega odziva, ki nam bo pomoč v prihodnje. Sporočilo nam lahko najlažje pustite tule. V kolikor bi imeli radi svoj izvod v papirnati obliki, vam ga lahko pošljemo po navadni pošti.

 

S klikom na spodnjo sliko boste pričeli s prenašanjem knjižice v PDF obliki na svoj računalnik. Datoteka je velika približno 15 MB. Na sodobni internetni povezavi bo prenos končan v nekaj minutah.

Prirodoslovni muzej Slovenije

vas

v četrtek, 17. 6. 2010, ob 18. uri

vabi na zadnje iz cikla predavanj

BIOTSKA RAZNOLIKOST SLOVENIJE:

BREZ METULJEV NI PRAVEGA SONČNEGA DNE.
Gotovo ga ni med nami, ki na tak ali drugačen način ne bi poznal metuljev. Spominjamo se jih z otroških sprehodov po cvetočih travnikih ali morda iz šolskih naravoslovnih dni ali iz televizijskih oddaj, ki predstavljajo zanimivo življenje teh krilatih lepotcev. Veliko manj pa vemo o tem, koliko jih sploh je, kako in kje živijo in da so tudi ponoči frfotajoče vešče metulji. Imajo pomembno mesto v prehranjevalnih verigah ekoloških sistemov in izredni naravovarstveni pomen. Njihova prisotnost nam veliko pove o stanju ohranjenosti celotne narave, s svojo številčnostjo pa pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti Slovenije.

Predavatelj: mag. Matjaž Jež

Vstop je prost.

Syndicate content