Navodila za transektno metodo
  • warning: Illegal string offset 'data' in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/tablesort.inc on line 110.
  • warning: Illegal string offset 'data' in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/tablesort.inc on line 110.
  • warning: Illegal string offset 'data' in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/tablesort.inc on line 110.
  • warning: Illegal string offset 'data' in /srv/www/metulji.biologija.org/includes/tablesort.inc on line 110.

 

BMS SLOVENIJA

 

NAVODILA ZA POPISOVALCE

 

 

V letu 2007 začenjamo z monitoringom dnevnih metuljev v Sloveniji. Glavni namen projekta, ki poteka v okviru aktivnosti Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS), je spremljanje številčnosti populacij dnevnih metuljev na izbranih transektih. Na ta način pridobljeni podatki bodo dobra osnova za varstvo metuljev v Sloveniji, ki je eden izmed najpomembnejših ciljev našega društva. Projekt ima tudi evropske razsežnosti, saj podobni projekti potekajo že v 12 evropskih državah in bodo naši podatki dolgoročno pripomogli tudi k boljši evropski strategiji varstva metuljev. Kot člani organizacije Butterfly Conservation Europe (BCE) bomo s tem projektom pripomogli k njeni večji prepoznavnosti.

 

Elektronska naslova korrdinatorjev:

rudi.verovnikbf.uni-lj.si

valerija.zaksekbf.uni-lj.si
 

Za vsa dodatna pojasnila in predloge sva vam na voljo.

 

1. OPIS METODE

Metoda je standardizirana in jo z manjšimi spremembami uporabljajo na vseh evropskih transektih. Na v naprej izbranem transektu (glej poglavje 2) popisovalec hodi s počasnim korakom (približno 3 km/h) in beleži vse osebke

dnevnih metuljev v navideznem kvadratu s stranicami 5 x 5 x 5 m. Hitrost hoje se v primeru velikega števila metuljev v transektu lahko upočasni. Popisovalec mora pri svojem delu uporabljati mrežo in ujeti vse nedoločljive osebke v transektu. V času lova in preverjanja določitve popisovalec prekine transektno hojo in v tem času ne popisuje drugih metuljev. Po določitvi se popisovalec vrne na transektno linijo na točko, kjer jo je zapustil in nadaljuje s štetjem. Pri popisovanju so možna združevanja težko določljivih
vrst (glej
poglavje 3), vendar naj popisovalec spravi nekaj osebkov za kasnejšo zanesljivo določitev. ÄŒe je metuljev neke vrste zelo veliko (>20/100 m), popisovalec prešteje le prvih 20 osebkov in oceni na kolikšnem delu odseka transekta jih je opazil. Transekti so praviloma sestavljeni iz večih odsekov katerih meje so definirane z mejami habitatov. Popisovalec opažene osebke beleži na popisni list ali pri popisu uporablja diktafon (priporočljivo) in podatke kasneje vpiše v popisni list. Popisuje se vsak odsek ločeno. V poseben stolpec lahko zabeleži tudi prisotnost vrste izven transekta v primeru ko ta v tranesktu ni bila opažena. Pri izpolnjevanju popisnih listov so nujni tudi podatki o časovnem poteku in vremenskih razmerah.

 

 

Minimalni vremenski pogoji in časovni interval:

  • - temparatura mora biti minimalno 15°C,

  • - oblačnost ne sme presegati 20%, ta kriterij je ob izredno vročem vremenu na nizkih nadmorskih višinah manj pomemben,

  • - v primeru prihoda večjega oblaka se hoja na transektu začasno prekine in nadaljuje po prihodu sonca,

  • - transekt se ob močnem vetru ne izvaja (ko je število letajočih metuljev majhni in veter vpliva na let metulja)

  • - v primeru, da je transekt v senčni legi je potrebno čas obiska transekta prilagoditi soncu, osenčenost transekta naj nikoli ne presega 20%,

  • - popisi na transektu naj bodo vedno v intervalu med 10.00 in 17.00 uro (poletni čas), spomladi se ta interval vremenu primerno zoži,

  • - popisi naj potekajo po naslednji časovni shemi:

 


april

maj

junij

julij

avgust

september

20-30

5-15, 16-31

1-15, 16-30

1-15, 16-31

1-15, 20-30

1-15

 

  • - popisov naj bo do naravne gozdne meje vsaj sedem, v gorskem pasu pa vsaj štirje, popisi ob koncu sezone so manj pomembni,

  • - možna so tudi manjša odstopanja od izbranih intervalov v odvisnosti od vremenskih razmer in sezone, odmiki pa naj ne bodo večji kot pet dni,

  • - če vemo, da bomo v času popisovanja dalj časa odsotni, si že v naprej poskusimo poiskati zamenjavo ali kontaktirati koordinatorja projekta,

  • - intervali med popisi so lahko različni, minimalni razmik med dvema popisoma pa naj bo 7 dni.

 

2. IZBIRA TRANSEKTA

Izbira transekta je zaradi majhnega števila popisovalcev ključna za uspešno izvedbo projekta. Glavno vodilo pri izbiri naj bo pokritost čim večjega števila habitatnih tipov in s tem tudi čim večjega števila vrst. Smiselno je, da transekt pokrije vsaj tri različne habitatne tipe, ki potem tvorijo odseke tega transekta. Pri tem so odseki lahko različnih dolžin, minimalna dolžina odseka pa naj bo vsaj 50 metrov.
 

Napotki za izbiro traneskta na terenu:

  • - transekt naj bo po možnosti krožen s čim manj prekinitvami,

  • - transekt naj bo dolg vsaj 500 m in ne sme presegati 2,5 km,

  • - transekt naj bo čim bližje domu popisovalca, da je možno popisovanje tudi med delovnim tednom,

  • - odseki transekta so definirani z mejami med različnimi habitatnimi tipi,

  • - habitatni tipi naj bodo že na prvi pogled različni (npr. intenzivni gojeni travnik, suh travnik, grmičevje, gozdni rob.....), natančna določitev habitatnega tipa bo opravljena naknadno,

  • - transektna linija je lahko vezana na steze, katerih širina je manj kot 1 m, v primeru da je steza širša, ali pa je transekt vezan na ceste, se 2,5 m odsek začne na robu cestišča in je potrebno odseka na obeh straneh ceste popisovati ločeno,

  

  • - v primeru, da je med potjo in navideznim robom ovira (npr. mejica) se popisuje le osebke do ovire (transekt se zoži)

  • - v kolikor transekt preči travniške površine, ki jih redno kosijo, je nujen predhoden dogovor z lastnikom travnika,

  • - transekt na strmini naj pobočje preči, ali pa sledi poti, širina transekt apoloženega na strmino pa ostane enaka,
  •  

 

  • - v kolikor je transekt v odprtih travniških habitatih izven poti naj bodo linije transekta ravne zaradi lažje digitalizacije,

  • - v primeru, da je na ravni liniji manjša ovira (npr. skala) se oviro obide po najkrajši poti in popisuje le na strani, kjer ni ovire.

 

 

Označevanje transektov na terenu

 Transekte označujemo z vodoodporno barvo – po možnosti živo oranžno ali rdečo. Najprimernejši barvni spreji s katerimi označimo skrajne točke odsekov transekta. Oznake naredimo na debla dreves ali kamne, tako da so vidni že od daleč. Po dogovoru z lastniki zemljišč lahko tansekte označimo tudi s količki katereih zgornji del je pobarvan z živo barvo. Za pomoč pri dogovorih z lastniki je pripravljena prošnja za omogočanje terenskega dela članov DPOMS.


3. SEZNAMI VRST

Vsak transekt ima omejeno število vrst, zato jih skušajmo v čim večji meri ločevati pri popisovanju. Pri težko določljivih vrstah, oziroma vrstah pri katerih v določitev nismo prepričani, je nujno jemanje vzorcev za kasnejšo določitev. V prvi sezoni naj bo pravilo, da lovite dokazne primerke za naslednje vrste:

- Leptidea sp.

- Colias hyale

- Colias alfacariensis

- Colias erate

- Gonepteryx cleopatra

- Everes sp.

- Cupido osiris

- Plebejus sp.

- Aricia artaxerxes

- Polyommatus thersites

- Melitaea sp.

- Pyrgus sp.

- Carcharodus sp.

- Spialia sertorius

 

Vrste, ki jih lahko združujemo, če določitev ni zanesljiva:

- Leptidea sinapis/reali

- Colias alfacariensis/hyale

- Everes alcetas/decoloratus

- Plebejus sp.

- Aricia agestis/artaxerxes

- Melitaea athalia/britomartis/aurinia

- Pyrgus sp. (razen P. malvae)

 

 

Rudi Verovnik, April 2007

 

AttachmentVelikost
popisni_list.pdf86.37 KB
popis_habitatov.pdf25.89 KB